Prof. dr. Erkki Leppavuori, VTT:
Ustvarjanje posla iz tehnologije                                                     

Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v sredo, 23. novembra 2011, gostila predavanje finskega prof. dr. Erkkija Leppävuorija, predsednika in glavnega izvršnega direktorja VTT. VTT je največji raziskovalni inštitut v severni Evropi z letnim prihodkom 292 milijonov evrov, ki zaposluje preko 3.000 sodelavcev. Predavanje v sklopu uveljavljanja modela Tehnološke avtoceste Slovenije je bilo namenjeno razumevanju delovanja institucionalnega okolja, potrebnega za sistematično povezovanje gospodarstva in raziskovalnega sfere, ki daje učinke v inovacijah in povečevanju dodane vrednosti.  

 

Prof. dr. Erkki Leppävuori je uvodoma umestil pomen raziskovalnih institucij (RTO), ki so pomemben sestavni del raziskav v Evropski uniji, a so v oblikovanju politik pogosto prezrte. Predstavil je vlogo treh vrst inštitutov, ki opravljajo raziskovalno delo: znanstveno raziskovalne institucije, državni ali sektorski instituti ter raziskovalne organizacije (Research&Technology Organizations - RTO). Poudaril je, da univerze pogosto vidijo raziskovalne institucije kot posrednike pri prenosu znanj v industrijo, kar pa je zmota: delo teh institucij postaja vedno bolj povezano in soodvisno.

Prav tako je opozoril na potencial, ki izvira iz meddržavnega povezovanja, saj so omrežja raziskovalnih organizacije še vedno sorazmerno omejena znotraj držav.

 

Brez ministrstva, a z modrostjo Sveta in pomembnim VTT inštitutom

Delež raziskav in razvoja v BDP na Finskem je lani znašal 3,90%, v 2009 celo 3,96%, predvsem pa velja na Finskem pozitiven odnos do vlaganj v R&D, je poudaril Leppävuori. Institucionalno nimajo posebej oblikovanega ministrstva za znanost, obstaja pa Svet za raziskave in inovacije na državni ravni, ki jo vodi sam predsednik vlade.

 

Inštitut VTT, katerega pomembna prednostna strateško-razvojna naloga je internacionalizacija, dosega letni promet 292 milijonov evrov in ima zaposlenih 3.167 sodelavcev. Med rezultate inštituta sodi 290 prijav invencij in 33 prijav software-a v letu 2010, preko 1.100 patentov in patentnih aplikacij v portfelju VTT-ja, delno solastništvo VTT-ja v 19-ih podjetjih konec 2010, 2.000 letno izdanih publikacij, skupaj od leta 1943 preko 6.850.

 

Udeležence je zanimalo, kako prof. Leppävuori vidi razkorak Slovenije z vidika nadpovprečnih raziskovalnih dosežkov, ki je dvakratnik finskih, obenem pa za dodano vrednost, ustvarjeno v gospodarstvu, velja prav obratno. Kot odgovor na ta izziv je Leppävuori kot eno ključnih značilnosti VTT inštituta opisal tržnost naravnanost in sposobnost prepoznati in predvideti potrebe kupcev. »V nekem smislu smo na sredini med svetovalno (consulting) hišo in znanstvenimi raziskovalci, iz raziskav delamo posel.«

 

Prof. dr. Jadran Lenarčič je ob dogodku poudaril: »Obisk je pomemben z vidika prepoznavanja vloge in potenciala inženirstva v tehnološkem razvoju družbe. Pomembno je, da smo se seznanili s finskim konceptom, ki je priznan po visoki učinkovitosti, izvirajoči iz povezanosti med podjetniško in raziskovalno sfero. V prihodnosti nas zanima ustvarjanje še bolj učinkovitih in globljih povezav z institucijo, kot je VTT. Kajti, tudi slovenske raziskovalne organizacije so lahko most ali - kot poudarjamo - tehnološka avtocesta, za naše gospodarstvo prav pri teh povezavah.«  

 

Na Finskem bo junija 2012 ponovno organiziran enotedenski kemp za nadarjene, tehnološko usmerjene mlade ljudi z vsega sveta.
Komisija bo v dvofaznem procesu, ki se je ravno pričel zbrala prijave in med njimi 30 mladih, ki jim bo omogočila udeležbo na tem prestižnem dogodku.

Več:http://www.technologyacademy.fi/millennium-youth-camp-se.html

Kontaktni naslovi:
Maija Aksela, Professor, Chair of the Millennium Youth Camp Steering Group
The Finnish Science Education Centre LUMA, University of Helsinki
maija.aksela(at)helsinki.fi, tel. +358 50 514 1450

Riikka Öörni, (Project Coordinator, Technology Academy Finland
riikka.oorni(at) technologyacademy.fi, tel. +358 40 5077 916

Ljubljana, 26. oktober 2011 – Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v sredo, 26. oktobra 2011, organizirala posvet 'Tehnološka avtocesta: raziskovalci v gospodarskem razvoju Slovenije.' Na njem so člani Inženirske akademije Slovenije: prof. dr. Jadran Lenarčič, Institut Jožef Stefan in predsednik IAS, dr. Zoran Marinšek, INEA, in prof. dr. Jože Vižintin, Fakulteta za strojništvo, ter predstavnika gospodarstva Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in dr. Mark Pleško, direktor Cosylaba, odprli konkretna vprašanja, vezana na konsenz o Inovativni Sloveniji. Z dogovorom o teh vprašanjih na ravni države bo Slovenija lahko ponovno dosegala cilj višanja dodane vrednosti in gospodarske rasti.

Z dogodkom Inženirska akademija Slovenije nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev tehnološke avtoceste, konsenza za inovativno Slovenijo, ki ga je javnosti predstavila lani spomladi. Razprava se je dotaknila treh glavnih tematik:

• pomena skupnih raziskovalnih in razvojnih projektov znanstvene sfere in gospodarstva,
• izobraževanja kakovostnih in inovativnih ter predvsem inženirsko usmerjenih kadrov za gospodarstvo in
• pomena ustvarjanja podjetij iz znanstvenih odkritij in tehnoloških prebojev.

V kratkem uvodnem nagovoru je dr. Igor Lukšič kot predstavnik Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo spodbudil tudi razmišljanje o 'organizacijski inovaciji', ki poveže znanost, podjetja in državo. Prof. dr. Jadran Lenarčič je slikovito predstavil soodvisnost znanosti, tehnologije in inovacij: »Ne obstaja samo znanost, ne obstaja samo tehnologija, obstaja samo znanost in tehnologija.« Prof. dr. Jože Vižintin pa je ob predstavitvi elementov inovacijskega sistema izpostavil tudi zgovoren podatek, da ima Slovenija več objav strokovnih člankov kot ZDA, po številu citatov pa smo na repu.

S potrebnim večjim poudarkom na razvoju v industriji glede na ambicije objavljanja člankov se je strinjal tudi Franjo Bobinac, ki je spodbudil zavedanje o korelaciji med stopnjo internacionalizacije in stopnjo konkurenčnosti. Podobna je izkušnja podjetja Cosylab, ki, po besedah direktorja dr. Marka Pleška, danes globalno tekmuje in je uspešno prav s pretokom raziskovalnim odkritij v podjetje. Poudaril je, da bi bilo: »… podjetje uspešno tudi brez državnih subvencij, a so te omogočile hitrejšo rast.«

Dr. Zoran Marinšek, direktor enega prvih spin-off podjetij v tedanji Jugoslavijo je osvetlil potencial takšnega načina razvoja: »Sintezno lahko ugotovimo, da je lahko največji specifični učinek vložka znanj raziskovalne sfere na delež novih znanj in posledično novih tehnologij v gospodarstvu dosegljiv skozi aktivno politiko spin-off podjetij. Za konsistentno politiko spodbujanja spin-offov, pa tudi vzpostavitev identitete in samozavedanja akterjev v tem segmentu, je nujno meriti učinek spin-offov na tehnološko konkurenčnost slovenskega gospodarstva.«

Inženirska akademija Slovenije tako ugotavlja, da je bil odnos do inovativnosti, ustvarjalnosti in še posebej do inženirskega dela v preteklih letih izrazito 'mačehovski'. Konkretni podatki o padcu števila raziskovalcev in 'odlivu možganov' (podatki v prilogi) kažejo,da Slovenija ni zgradila celovitega in učinkovitega inovacijskega sistema, katerega temelj bi bile raziskave in razvoj - na tem področju ni bilo niti vizije niti jasne razvojne politike. Posledica tega je relativno zaostajanje na lestvici tehnološke konkurenčnosti.

»Navkljub razmeram, ki niso bila naklonjena tehnološkemu razvoju, smo bili priča izvrstnim dosežkom in tehnološkim prebojem, ki pa so bili praviloma rezultat prizadevanja in zavzetosti posameznikov, ne pa sistema,« še izpostavlja predsednik akademije, prof. dr. Jadran Lenarčič. Zato mora Slovenija v procesu oblikovanja vizije rasti prednostno poiskati odgovore na naslednja ključna vprašanja:

1. Kako bomo povečali obseg inženirskega ter razvojno usmerjenega raziskovalnega potenciala in povečali njegovo vpetost v gospodarski razvoj?
2. Kako bomo pospešili prehajanje razvojnih dosežkov, znanja in kadrov iz znanosti v gospodarstvo in obratno ter strukturno mobilnost med gospodarskimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijam?
3. Kako bomo povečali obseg skupnih raziskovalno-razvojnih projektov med znanostjo in gospodarstvom ter angažirali slovenski celotni slovenski razvojni potencial, da bi dosegli večjo tehnološko konkurenčnost in višjo dodano vrednost?
4. Kako bomo pospešili zaposlovanje visoko izobraženih in inovativnih kadrov, predvsem doktorjev znanosti tehniških in naravoslovnih usmeritev, v gospodarstvu?
5. Kako bomo izboljšati položaj raziskovalnih organizacij, da bi povečali inovativnost in podjetnost ter njihovo participacijo pri gospodarskem razvoju?
6. Kako bomo pospešili ustvarjanje podjetij, ki temeljijo za znanstvenih odkritjih in tehnoloških prebojih ter na drugi strani zmanjšali birokratizacijo in druge ovire, ki zavirajo razvojne procese?
7. Kako bomo vzpostaviti odgovorno državo, ki razume razvojne procese in gradi arhitekturo, v kateri posamezni subjekti najdejo ugodne pogoje za razvoj in sodelovanje?

10. novembra 2011 bo v Madridu potekala letna konferenca evropskega zdrženja inženirskih akademij Euro-CASE z  naslovom "Water & Food Security in Europe". Konference e bodo udeležili tudi predstavniki IAS.

Več o konferenci lahko najdete na spletni strani:
euro-case2011-rai.org/home

 
20. september 2011 - Inženirska akademija Slovenije je v želji po sodelovanju na obisk povabila župana Ljubljane, Zorana Jankovića. Župan v spremstvu prof. dr. Milene Mileve Blažić, mestne svetnice, in mag. Iztokom Lesjakom, direktorjem Tehnološkega parka Ljubljana, je z vodstvom IAS govoril o razvoju Ljubljane kot prijaznem mestu.

Predsednik IAS je v razgovoru predstavil dejavnosti IAS in posebej projekt "Tehnološka avtocesta", ki ga izvaja IAS. V letošnjem letu IAS namerava v okviru tega projekta organizirati okroglo mizo "Tehnološka avtocesta-Slovenija potrebuje akcijski načrt."

Med zaključki srečanja so izpostavili sodelovanje Mestne občine Ljubljana z IAS na področju svojega delovanja, še posebej na področju visokega šolstva in prenašanja znanja v gospodarstvo.


                        

Informacija o obisku je objavljena tudi na spletni strani MOL:
www.ljubljana.si/si/mol/novice/74033/detail.html

5. september 2011 - Predsednik IAS je članom IAS poslal poziv, da predlagajo kandidate za redne in izredne člane IAS. Poziv je odprt do 5. oktobra 2011.

Julij 2011 - IAS je na povabilo člana izvršnega odbora IAS prof. dr. Leskovška obiskal član hrvaške inženirske akademije HATZ in član hrvaške akademije znanosti in umetnosti HAZU akad. prof. Božidar Liščić. Sprejel ga je podpredsednik IAS prof. dr. Emri. Srečanje je bilo namenjeno pogovoru o bodočem sodelovanju akademij.         

                             

Na fotografiji: (z leve) prof. dr. Igor Emri, akad. prof. Božidar Liščić in prof. dr. Vojteh Leskovšek.

Junij 2011 - IAS je na dopisni seji skupščine sprejel nova Pravila o volitvah članov IAS. Objavljena so tudi pod zavihkom "Pravni okviri".

Pravila o volitvah clanov IAS (.doc 103KB)

Ljubljana, 29. marec 2011 – Inženirska akademija Slovenije (IAS) je na skupščini v torek, 29. marca 2011 izvolila novo vodstvo akademije. Predsednik IAS je postal prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan, vlogo podpredsednika pa sta prevzela dosedanji predsednik dr. Matjaž Lukač in prof. dr. Igor Emri.

Na skupščini so člani IAS sprejeli poročilo o delu IAS v letu 2010 in plan dela za leto 2011. Dr. Matjaž Lukač, ki je kot predsednik vodil akademijo v prejšnjem mandatu, je predstavil dosežke IAS na področju ustvarjanja konsenza za inovativno Slovenijo. S projektom Tehnološka avtocesta je IAS podala predlog nacionalnega dogovora o cesti od znanja do razvoja ter ga v javni razpravi povezala z dvema dokumentoma: Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011–2020 (RISS) in Nacionalnim programom za visoko šolstvo (NPVŠ). Inženirska akademija Slovenija predlaga postopen, dvofazni način uvajanja vladnega programa Drzna Slovenija: družba znanja in sedem ukrepov, ki jih je možno enostavno prenesti v izvajanje in so lahko vzvod učinkovitega razvoja in uspešnega uveljavljanja vizije Tehnološke avtoceste Slovenije.

Na skupščini je predsedniški mandat nastopil dosedanji podpredsednik IAS, prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan. V svojem nagovoru je poudaril, da ga veseli, da se vendarle razvija prepričanje, da je razvoj znanosti podlaga tehnološkemu razvoju in tudi obratno. »Ravno različnost in sodelovanje med njima je temelj novih dosežkov na obeh področjih. Vprašujem, kdo drugi lahko bolje predstavlja to povezavo in soodvisnost, kot jo lahko mi, torej člani IAS, s sestavo članstva, s svojim prepričanjem, s svojim delom in medsebojnim sodelovanjem. Pred nekaj dnevi je nek zelo uspešen gospodarstvenik, ki se ga spomnim nekdaj kot kritika slovenske znanosti, izjavil, da ne vidi več razkoraka med znanostjo in gospodarstvom. Ne dvomim, da je k temu prispevalo tudi naše dolgoletno zalaganje na tem področju.«
Dodal je še, da razkorak je in bo še dolgo ostal, a da povedana izjava dokazuje, da se ga da premostiti, če ustvarimo primerne pogoje.

Ljubljana, 7. december 2010 – Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v ponedeljek, 6. decembra 2010, organizirala posvet Tehnološka avtocesta: konsenz za inovativno Slovenijo. Na srečanju, ki se ga je kot govornik udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič, je IAS predstavila predlog dvofazne izvedbe programa Drzna Slovenija: družba znanja, in predlagala sedem neposrednih ukrepov za uresničevanje.

Na posvetu je IAS predstavila svoja stališča glede dokumentov RISS in NPVŠ pod skupnim imenom Drzna Slovenija: družba znanja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na podlagi primerjave z izhodišči IAS v dokumentu Tehnološka avtocesta, v akademiji ugotavljajo, da dokumenta Drzne Slovenije predstavljata korak v pravi smeri. Podobno kot predlog Tehnološke avtoceste tudi Drzna Slovenija postavlja izgradnjo celovitega inovacijskega sistema s konkurenčnim gospodarstvom z visoko dodano vrednostjo kot osnovni strateški cilj. Prav tako po mnenju akademije vodi k uravnoteževanju vrednotenja bazičnih in aplikativnih raziskav. Dokumenta Drzne Slovenije v veliki meri upoštevata tudi druge smernice IAS: spodbujanje RR aktivnosti v gospodarstvu z namenom premika podjetij na vrh reprodukcijske verige, zaposlovanja inženirjev v gospodarstvu in spodbujanje nastajanja novih inovativnih podjetij.


IAS predlaga postopen, dvofazni pristop k uvajanju osnovnih izhodišč RISS in NPVŠ. Dr. Matjaž Lukač, predsednik akademije, je poudaril, da »…naj se v začetni fazi uvajanja sprememb v večji meri upošteva in izkoristi trenutne kvalitete v sistemu in v manjši meri kopira sistemske rešitve v drugih državah.« V ta namen IAS predlaga sedem takoj izvedljivih ukrepov (podrobneje so predstavljeni v prilogi):
a) ARRS spremeni sistem vrednotenja kvalitete raziskovalcev, raziskovalnih skupin in raziskovalnih organizacij.
b) ARRS začne objavljati ločene razpise za temeljne in aplikativne projekte.
c) ARRS začne objavljati razpise tudi za usmerjene temeljne raziskave, katerih področja se določijo od spodaj navzgor, na primer s strani tehnoloških platform. Tehnološke platforme se vključijo v ocenjevanje prijav in doseženih rezultatov.
d) Da se okrepi sodelovanje med inštituti in univerzami, se vpelje zaposlovanje raziskovalcev v programskih skupinah z možnostjo deljenega rednega delovnega razmerja, npr. X% ur na inštitutu in Y% ur na univerzi. kot je to pred časom že bilo omogočeno.
e) ARRS objavi razpis za »pasovno financiranje«, na katerega se lahko javijo neposredno JRO brez konkretnih raziskovalnih projektov. Od JRO se na podlagi odobrene prijave zahteva ustrezne rezultate pri sodelovanju z gospodarstvom. V okviru razpisa se razvije in preveri evalvacijski sistem za JRO.
f) Uvedba mehke binarnosti na fakultetah: ne ukinjanje obstoječih programov ampak njihovo bolj dosledno izvajanje. Na fakultetah in univerzah, kjer že izvajajo univerzitetni in visoko šolski program, se vzpostavi striktno ločen sistem habilitiranja.
g) Poenostavitev in manj birokratsko definiranje vsebine in obravnavanje poročil o izvajanju projektov v gospodarskih družbah. Pregledi poročil temeljijo na zaupanju in ne apriornem »kriminalnem« obravnavanju (»trust but verify«).

Minister Gregor Golobič je pozdravil aktivnosti akademije in izpostavil pomembnost programa Drzna Slovenija, družba znanja, ki »…časovno presega mandat ene vlade ter omogoča celovito načrtovanje, izvajanje in tudi prilagajanje tehnološkega in inovacijskega razvoja Slovenije v desetih letih,« ter nakazal prednost socialne kapice tudi za raziskovalce. Pozitivno mnenje je zavzel tudi do pobude akademije za ustanovitev vseslovenske elitne tehniške in naravoslovne univerze.

Razpravljalci so med drugim podprli nadgradnjo Puhovega priznanja in se dotaknili procesov določanja področij specializacije od spodaj navzgor, v katere bi se morale po mnenju Borisa Vedlina iz Optoteka - v večji meri kot do sedaj, vključiti slovenske tehnološke platforme.

Tehnoloska avtocesta: konsenz o inovativni Sloveniji (.doc 159KB)

Preberite intervju s predsednikom IAS dr. Matjažem Lukačem:
kr-og.sta.si/2010/12/lukac-za-krizno-ogledalo-sta-za-spodbuditev-rasti-potrebujemo-vec-inzenirjev/

Na dogodku je IAS podelila diplome osmim novim članom akademije. Diplomo so prejeli: dr. Anton Bergant, dr. Janez Bešter, Japec Jakopin, dr. Marko Marinček, dr. Zoran Marinšek, dr. Rok Uršič, mag. Boris Vedlin in mag. Danijel Zupanič. Diplomo za izvolitev v redno članico akademije pa je prejela dr. Marija Kosec.