Predstavitev izrednih članov

ANTON BERGANT

 

Osebni podatki: rojen leta 1957, Ljubljana

Izobrazba: 1981, univ. dipl. inž. str., Univerza v Ljubljani (UL); 1985, magisterij, UL; 1993, doktorat, UL (1990–1992, preizkusi v laboratoriju, Univerza v Adelaidi, Avstralija)

Področja dejavnosti: mehanika tekočin, vodne turbine in črpalke, cevni sistemi, prehodni pojavi; vodenje razvoja in raziskav

Zaposlitev/kariera: 1980–1989 (JLA 1982), raziskovalec, hidravlični stroji in sistemi, Litostroj IRRP, Ljubljana; 1990–1992, raziskovalec, razvoj in gradnja preizkusnega sistema za prehodne pojave, preizkusi, Univerza v Adelaidi, Avstralija; 1993–1998, glavni raziskovalec, hidravlični stroji in sistemi, Litostroj Tovarna turbin, Ljubljana; 1999–2008, glavni raziskovalec, vodja oddelka za raziskave, meritve in razvoj, Litostroj E. I., d. o. o., Ljubljana; 2009–, vodja oddelka za raziskave in razvoj, Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana; dopolnilni delovni čas: 1980–1989, Hidroinštitut, Ljubljana in 2001–, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana; 1985, strokovni izpit s področja strojne stroke; 1997, docent; 2009, izredni profesor; 1999–2003 in 2007–, predsednik Slovenskega društva za hidravlične raziskave; 1998–, predsednik tehničnega odbora SIST EHT (hidravlične turbine); 1999 in 2006, gostujoči profesor, Univerza v Adelaidi, Avstralija

Nagrade in priznanja: 1970, Chwatalova nagrada; 1970–1972, Vegova priznanja; 1987, ORS grant (Velika Britanija); 1990–1992, ARC grant (Avstralija), 1995 in 1997, štipendiji SZF za podoktorsko izpopolnjevanje v Avstraliji

Objave in drugo: 30 znanstvenih člankov v revijah in več kot 50 na konferencah, 25 raziskovalnih poročil, več kot 50 industrijskih elaboratov, razvoj računalniških programov za vodni udar in hidravlične vibracije, stalni prenos raziskav in izboljšav v industriji (algoritmi, oblikovanje gradnikov in sistemov hidroelektrarn)

Zaposlen: Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana, polni delovni čas; Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, dopolnilni delovni čas

JANEZ BEŠTER

 

Osebni podatki: rojen leta 1955, Zg. Besnica

Izobrazba: 1995, doktorat znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)

Področja dejavnosti: telekomunikacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), komunikacijska omrežja in storitve, multimedija, IKT v izobraževanju in e-izobraževanju

Zaposlitev/kariera: 2008–, redni profesor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); predstojnik Laboratorija za telekomunikacije (LTFE); 2001–, član senata FE UL; 2007, gostujoči profesor, TU Graz; pobudnik, ustanovni član in predsednik projektnega sveta Tehnološke mreže ICT; ustanovni član Centra odličnosti IKT in Kompetenčnega centra OpComm; predsednik programskega sveta Mobitelove akademije; član raziskovalne skupine Algoritmi in optimizacijski postopki v telekomunikacijah; predsednik programskega sveta Hevreka!; strokovni koordinator platforme eMobilnost; podpredsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije; pobudnik in ustanovni član Visokošolskega inovacijskega središča – Tehnološki Design Center; član upravnega odbora testnega laboratorija Sintesio.

Objave: več kot 610 del, od tega 16 izvirnih znanstvenih člankov v mednarodnih revijah z SCI ter raziskovalnih del v obsegu več kot 290 enot; 9 citatov; 13 patentnih prijav in 1 patent; mentor več kot 200 diplomantom, 47 magistrandom in 11 doktorandom; član mednarodnih odborov strokovnih organizacij IEEE Communications Society, IEEE Computer Society, IEICE, IFIP, AAATE, AACE, ACM, Telemenagement Forum

 

BOŽIDAR BRUDAR

Osebni podatki: rojen leta 1939, Jesenice
Izobrazba: 1963, univerzitetni diplomirani inženir fizike; 1968, profesor fizike; 1973, magister fizike, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL); 1977, doktor elektrotehniških znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: matematično modeliranje tehnoloških procesov v metalurgiji, defektoskopija materialov z neporušitvenimi elektromagnetnimi metodami, matematična statistika

Zaposlitev/kariera: 1964-1969, profesor za matematiko in fiziko na Srednji tehniški šoli, Železarski izobraževalni center Jesenice; 1969-1986, raziskovalec v raziskovalnem oddelku Železarne Jesenice; 1986–1990, višji raziskovalec  v razvojno-raziskovalni enoti Iskre Kibernetike v Kranju, 1990–1994, predsednik Skupščine občine Jesenice; 1995–1998 župan na Jesenicah; 1995–2002, predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije; podpredsednik Slovenskega društva za neporušitvene preiskave; 2002–, pomočnik direktorja Mednarodnega centra za trajnostni razvoj, Ljubljana; član skupine Ve pri Mednarodnem inštitutu za varilstvo (IIW); recenzent za Journal of Systemics, Cybernetics and Informatics; 2007–, član slovenske veje Rimskega kluba

Nagrade in priznanja: 1973, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča za matematično-fizikalne vede; 2003, častni občan občine Jesenice

Objave in drugo: 1967, izdaja knjige Zbirka nalog iz aritmetike in algebre; 1973, ponatis Zbirke nalog iz aritmetike in algebre; 1973, merilna elektronska naprava za optimalni razrez vročih gredic, Patentna pisarna v Beogradu; 1982 in 1984, 2 poglavji s področja elektromagnetnih polj v monografiji Research Techniques in NDT, Academic Press, London, Velika Britanija; 2004, vabljeno predavanje s področja interpretacije eksperimentalnih rezultatov, Orlando, ZDA; članki z naslednjih področij: defektoskopija (33), matematična statistika (6), metalurgija (20), inženirstvo (12)

Zaposlen:  Mednarodni center za trajnostni razvoj

splet02.izum.si/cobiss/bibliography

ILIJA DIMITRIEVSKI

 

Osebni podatki: rojen leta 1945, Tetovo, Makedonija

Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir kemije; 1987, magister; 2001 doktor kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL)

Področja dejavnosti: razvoj PVC in poliuretanskega umetnega usnja, PVC plastisoli, sinteza poliuretanov v obliki raztopin in vodnih disperzij, raziskave na področju mešanic elastomerov s poliuretani in z drugimi termoplasti, dinamičnih vulkaniziranih termoplastičnih elastomerov (TPV), drugih polimernih prevlek za protikorozijsko in protiabrazijsko zaščito procesne opreme v kemijski industriji, raziskave na področju energetskih objektov in čiščenja odpadnih voda, reologija elastomerov in polimernih mešanic, nanomateriali in nanotehnologije

Zaposlitev/kariera: 1969–, Tovarna gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA, Kranj,  Razvojno-tehnološki institut: najprej razvojni tehnolog, pozneje raziskovalec, vodja Raziskav in razvoja, direktor Razvojnega instituta Savatech; od leta 2002 do 30. 4. 2010, direktor Programa Elastomeri v  Savatechu, d. o. o., sedaj upokojen

Objave in drugo: 18 znanstvenih prispevkov; 29 prispevkov na simpozijih; 15 poročil o raziskavah; 10 poročil o industrijskih projektih; vrsto let koordinator programov raziskovalnih in razvojnih projektov SAVA, d. d., in  Savatech, d. o. o., ki jih sofinancirajo ministrstva Republike Slovenije; koordinator zadnjega večjega projekta sofinanciranega v višini 3,2 mio. EUR iz strukturnih skladov EU; poleg sodelovanja pri drugih organizacijskih projektih v družbi Sava, d. d., od leta 2000 vodi projekt Sistem 20 ključev – stalne izboljšave, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije; 2006–2010, svetnik v Mestni občini Kranj; opravlja številne odgovorne funkcije v strokovnih društvih (SKD, Materiali), v Gospodarski zbornici Slovenije, strokovnih timih in ljubiteljskih društvih

Priznanja v letu 2010: Velika plaketa Mestne občine Kranj za delovanje na področju tehnološkega razvoja, znanosti in uvajanja novih tehnologij ter aktivno delovanje Makedonskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod iz Kranja

Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

MATJAŽ GAMS

Osebni podatki: rojen leta 1954, Ljubljana
Izobrazba: 1989, doktor, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL), Programski sistemi 
Področja dejavnosti: umetna inteligenca, inteligentni sistemi, programska oprema, računalništvo in informatika

Zaposlitev/kariera: 1996–2004, pomočnik vodje Odseka za računalniške sisteme na Institutu “Jožef Stefan” (IJS); 2004-, vodja Odseka za inteligentne sisteme na IJS; 2009–, član nacionalnega Programskega sveta CRP; predstavnik v IFIP Technical Committee 12; 2008–, (pod)predsednik društva ACM Slovenija; soustanovitelj in 11 let tajnik društva SATENA in tedanje  IAS; 2010–, predsednik konference SVIZ za fakultete in inštitute; bil podpredsednik SVIZ s 40 000 člani; soustanovitelj in predsednik več društev, med drugim Društva za kognitivne znanosti, Društva za umetno inteligenco in ACM Slovenija; predavanja na 10 fakultetah, večinoma na fakultetah Univerze v Ljubljani, tudi na University of Applied Sciences, Zweibrücken, Nemčija 

Nagrade in priznanja: prva nacionalna nagrada za sisteme v pomoč hendikepiranim; nekaj prvih  nagrad; 2009, 1. nagrada na Forumu inovacij

Objave in drugo: 76 znanstvenih člankov; 9 vabljenih in 215 referatov na konferencah; 1 znanstvena monografija; 1 strokovna monografija; 3 slovarji in leksikoni; 11 poglavij v monografijah; 441 objav; 840 vnosov v Cobiss; 1 slovenski patent in ena mednarodna patentna prijava; član uredniških odborov 8 mednarodnih revij; upravni urednik revije Informatica; urednik poročil evropske revije AICOM; član odborov 11 konferenc;

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Špica, d. o. o., in MPŠ
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

JANEZ GRUM

    Osebni podatki: rojen leta 1946, Ljubljana

Izobrazba: 1977, doktor znanosti, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL), Katedra za tehnologijo materialov

Področja dejavnosti: Nauk o materialih, Toplotna obdelava in oplemenitenje površin, Tehnike za obdelavo površin, Preiskave materialov, Neporušne preiskave, Laserska obdelava materialov

Zaposlitev/kariera: 1970–1971, raziskovalni inženir v Oddelku za raziskave in razvoj, SATURNUS, Ljubljana, Tovarna embalaže in opreme za vozila; 1971–1978, asistent za področje gradiv na FS UL; 1978–1984, docent na FS UL; 1984–1996, izredni profesor na FS UL; 1989–1991, 1991–1993 in 2001–2003 prodekan za pedagoško delo na FS UL; 1993–, predstojnik katedre za tehnologijo materialov na FS UL; 1982–1997, podpredsednik Slovenskega društva za neporušne preiskave; 1997–, predsednik Slovenskega društva za neporušne preiskave; 1992–1997, podpredsednik Slovenskega društva za stereologijo in kvantitativno analizo slike

Nagrade in priznanja: 2001, Zoisovo priznanje za dosežke v znanosti

Objave in drugo: 230 znanstvenih člankov v revijah; 20 vabljenih predavanj na konferencah in na univerzah oziroma na inštitutih; 350 prispevkov na konferencah; 15 poglavij v znanstvenih knjigah (ASM, Taylor&Francis, CRC Press, Springer); 6 znanstvenih knjig; 195 znanstvenih in industrijskih strokovnih poročil; 2005-, ustanovitelj in glavni urednik angleške revije International Journal of Microstructure and Materials Properties; gostujoči urednik za 4 publikacije v reviji International Journal of Materials and Product Technology; pridruženi urednik v reviji Research in Non-destructive Evaluation; član znanstvenega odbora v 7 mednarodnih revijah; urednik 9 mednarodnih zbornikov o neporušnih preiskavah

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

FERDINAND GUBINA

Osebni podatki: rojen leta 1939, Srebrnik, Bistrica ob Sotli
Izobrazba: 1972, doktor elektrotehniških znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: elektroenergetski sistemi: obratovanje, vodenje, zaščita, dinamika in načrtovanje

Zaposlitev/kariera: 1963-1975, raziskovalec na Elektroinštitutu Milan Vidmar, Ljubljana; 1975–1988, vodja Oddelka za vodenje in delovanje elektro-energetskega sistema na Elektroinštitutu Milan Vidmar; 1988-, redni profesor na FE UL; 1997-2001, prodekan za raziskovanje na FE UL;

1992-2000, predsednik slovenske CIGRE; 2006-, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije

Nagrade in priznanja: 1970-1971, Fulbrightova štipendija, Ohio State University, Columbus Ohio, ZDA; Prešernova nagrada za študente; industrijska nagrada Vratislava Bedjaniča; plaketa Jugoslovanske CIGRE; plaketa industrije ISKRA; Distinguished member CIGRE Pariz, Francija; Life Senior member, IEEE, New York, ZDA; nagrada CIGRE za življenjsko delo; plaketa Elektroinštituta Milan Vidmar

Objave in drugo: 73 znanstvenih člankov; 280 referatov; 2 monografiji; 2 učbenika; soavtor 4 slovarjev; 17 vabljenih predavanj; 157 študij; 5 patentov; mentor 13 doktorandom in 15 študentom z Bedjaničevo nagrado industrije

Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

JAPEC JAKOPIN

Osebni podatki: rojen leta 1951, Brežice
Izobrazba: 1980, doktor, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (MF UL), Interna klinika in Inštitut za fiziologijo
Področja dejavnosti: industrijsko oblikovanje in inženiring v navtiki. Tehnologije kompozitnih materialov. Hibridne tehnologije.

Zaposlitev/kariera: 1976–1983, Fiziološki inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani; 1983–, soustanovitelj J&J Design; 1988–1990, direktor prodaje in marketinga Jeanneau, Francija; 1990–, soustanovitelj Seawayja. Z bratom Jernejem avtor 260 navtičnih projektov, na podlagi katerih je bilo izdelanih pri 60 ladjedelcah v 28 državah več kot 60 000 jadrnic in motornih jaht v vrednosti več kot 3 mrd. EUR.

Nagrade in priznanja: 38 nagrad Barka leta v 9 državah, številne nagrade za inovacije in oblikovanje po svetu

Objave in drugo: 65 znanstvenih del s področja kardiologije

Zaposlen: samozaposlen

MIHAEL JAPELJ

Osebni podatki: rojen leta 1935, Ljubljana
Izobrazba: 1969, doktor, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Katedra za organsko kemijo; 2 meseca podoktorsko izpopolnjevanje, Gedeon Richter, Budimpešta, Madžarska Področja dejavnosti: organska sinteza in kemijska tehnologija, sinteza kemoterapevtikov, polsinteznih antibiotikov, ACE-zaviralcev, benzodiazepinov in drugo; vodenje razvoja in raziskav v farmacevtski industriji; patenti in industrijska lastnina

Zaposlitev/kariera: 1959–1961, tehnolog v Induplati, Jarše; 1961, vodja laboratorija in barvarne v TVI Majšperk; 1962–2004, Krka, tovarna zdravil Novo mesto: šef oddelka za kemijo, direktor sektorja za razvoj bazične proizvodnje, direktor inštituta, pomočnik generalnega direktorja; 1973–1979, docent na FKKT UL; 1979–1984, izredni profesor na FKKT UL; 1984 do danes, redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo na FKKT UL; 1971–2002, predsednik sveta sklada Krkinih nagrad; 1980–1982, predsednik zbora raziskovalcev pri RSS; 2007 do danes, predsednik društva Dolenjska akademska pobuda

Nagrade in priznanja: nagrada Sklada Borisa Kidriča za vrhunske dosežke na področju izumov in tehničnih izboljšav; 11 nagrad Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; nagrada Občine Novo mesto; plaketa Mestne občine Novo mesto za življenjsko delo na področju R/R, Trdinova nagrada; priznanje SZF; zlata plaketa Univerze v Ljubljani; naziv ČASTNI OBČAN Mestne občine Novo mesto

Objave in drugo: 86 patentov (patentnih prijav); 63 znanstvenih člankov; 134 objavljenih predavanj in prispevkov na konferencah, kongresih in simpozijih; 10 vabljenih predavanj; 48 raziskovalnih poročil. Bil mentor pri 122 diplomah, pri 10 magisterijh in pri 7 doktoratih.

Ob 40. letnici Krkinih nagrad je prejel plaketo oz. posebno zahvalo za zaslužne posameznike in ustanove, za dolgoletno uspešno sodelovanje in spodbujanje raziskovalnega dela mladih kot pomemben tvorec Krkinega razvojno-raziskovalnega dela in dolgoletni predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad.

24. junija, 2011 je prejel Priznanje (in Plaketo) ČASTNI OBČAN OBČINE TREBNJE, za izjemen prispevek k razvoju znanstveno raziskovalnega dela,za dosežke pri razvoju visokošolskega izobraževanja ter nesebično pomoč Občini Trebnje v njenih razvojnih prizadevanjih.

Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:

splet02.izum.si/cobiss/bibliography 

BORUT KELIH

Osebni podatki: rojen leta 1958, Jesenice

Izobrazba: 1988, magister elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)

Področja dejavnosti: biokibernetika, elektronika, elektrotehnika, LED-tehnologija

Zaposlitev/kariera: 1982-1990, raziskovalec na Institutu “Jožef Stefan” (IJS); 1991-2008, ustanovitelj in generalni direktor družbe LEA, d. o. o.; 2008-, svetovalec direktorja, partner družbe LEA, d. o. o.

Nagrade in priznanja: 1981, Prešernova nagrada za študente; 2006, Gorenjska gazela  za najboljše hitrorastoče podjetje v regiji; pečat občine Radovljica za prispevek pri odpiranju delovnih mest in prispevek h gospodarskemu napredku občine

Objave in drugo: 3 znanstveni članki; 10 referatov na mednarodnih konferencah; 1 poglavje v knjigi; 9 patentov; ustanovitelj in direktor podjetja LEA, d. o. o., podjetja za razvoj in aplikacije elektronske in programske opreme z lastnim razvojnim oddelkom; podjetje razvija in proizvaja elektronske naprave, kot so: elektronske tečajne liste za banke, digitalne ure, športni semaforji, sistemi za obveščanje potnikov v prometu, LED-prikazovalniki za vodenje prometa, za parkirišča in mobilno prometno signalizacijo

Zaposlen: LEA, d. o. o., Lesce in  LEAN, d. o. o., Lesce
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

JOŽE KOBE

Osebni podatki: rojen leta 1942, Ljubljana

Izobrazba: 1964, univerzitetni diplomirani inženir; 1967, magister; 1969, doktor, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL); 1971-1972, podoktorsko izpopolnjevanje na ICN Nucleic Acid Researh Institute, Irvine, Kalifornija, ZDA; 1978-1979, gostujoči znanstvenik na College of Pharmacy, University of Michigan, Ann Arbor, Michigan, ZDA; 1983 gostujoči znanstvenik v Astra-Läkemedel, Södertälje, Švedska

Področja dejavnosti: organska kemija in kemija zdravil, heterociklična kemija in kemija nukleinskih kislin: sinteza, struktura, asimetrična sinteza, supra-molekularna kemija, vezana na nanotehnologijo; ekspertne ocene industrijskih patentov

Zaposlitev/kariera: 1965-1974, asistent na Oddelku za kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1974-, zaposlen na Kemijskem inštitutu, Ljubljana (KI) kot znanstveni sodelavec; 1976, habilitirani docent na Katedri za organsko kemijo FKKT UL; 1992-2001, ustanovitelj in vodja Laboratorija za organsko kemijo in kemijo zdravil na KI;

1995-, znanstveni svetnik na KI; član uredniškega odbora revije Croatica Chemica Acta; član American Chemical Society in Nucleic Acid Society; 1989-1991, predsednik jugoslovanskega programa Matićeve fundacije na področju antivirusnih spojin; nacionalni koordinator in član upravnih odborov COST, akcije D2, D5, D8 in D20; predsednik komisije za naravoslovje in tehnologije pri svetu za visoko šolstvo; član senata za habilitacije

Nagrade in priznanja: 1964, Prešernova nagrada za študente; 1971 in 1979, Fulbrightova štipendija

Objave in drugo: več kot 80 člankov v tujih znanstvenih revijah; 20 patentov, od tega 4 v ZDA in 2 v Evropi, večina s področja sinteze antivirusnih spojin in aplikativnih tehnologij

Zaposlen: Kemijski inštitut, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

MARJAN MAČKOŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1954, Celje

Izobrazba: 1982, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, Visoka tehniška šola Maribor

Področja dejavnosti: CNC-tehnologija, avtomatizacija, robotizacija, poslovodenje, usposobljenost za člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb

Zaposlitev/kariera: 1981–1984, vodenje in uvajanje NC-tehnologij; 1984–1989 vodenje organizacijske enote priprave proizvodnje; 1989–1991, direktor proizvodnje industrijske opreme; 1991–1996, direktor podjetja ŽŠ – ITRO, d. o. o.; 1996–1997, član uprave SŽ Metal Ravne, vodenje PE Štore; 1997–1998 tehnični direktor SŽ Jeklo Štore; september 1998–, glavni direktor SŽ Jeklo Štore (danes Štore Steel, d. o. o.);

1989–1991, sodelovanje pri reorganizaciji Železarne Štore v samostojna podjetja;

1990–1997, sodelovanje pri sanaciji in prestrukturiranju podjetij Slovenskih železarn;

1997–1999, sodelovanje pri sanaciji in privatizaciji podjetja SŽ Jeklo Štore; 2003–2007, razvoj Štore Steel, d. o. o., v uspešno globalno podjetje; član upravnega odbora Regionalne zbornice Celje; član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS); predsednik upravnega odbora Združenja kovinskih materialov pri GZS; 2008–, član IAS

Nagrade in priznanja: 1977, najboljši diplomant občine Celje (diploma I. stopnje); 1978–1991, prejemnik več priznanj in nagrad za inovacije

Zaposlen: Štore Steel, d. o. o., Štore

MARKO MARINČEK

Osebni podatki: rojen leta 1963, Ljubljana  

Izobrazba: 1989, diploma, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; 1991, magisterij, Univerza Strathclyde, Glasgow, Velika Britanija; 2000, doktorat, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani

Področja dejavnosti: fotonika, fizika laserskih izvirov, vodenje projektov, organizacija in koordinacija razvojno/raziskovalnih procesov

Zaposlitev/kariera: 1989–, Fotona, d. d., direktor razvoja; 1993, Univerza Johns Hopkins; Center za nedestruktivno vrednotenje materialov (gostovanje); 2001–; Institut »Jožef Stefan« (delno), Odsek za kompleksne snovi, raziskovalni sodelavec

Nagrade in priznanja: –  

Objave in drugo: 14 znanstvenih člankov; 16 objavljenih prispevkov na konferencah; somentor 6 diplomantom; somentor 3 doktorandom; 5 patentnih prijav in 1 podeljen patent na tujem; vodenje številnih komercialno uspešnih projektov s področja laserskih sistemov za medicinske in obrambne namene

Zaposlen: Fotona, d. d.; Institut »Jožef Stefan« (delno)

ZORAN MARINŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1945, Pivka

Izobrazba: 1987, doktor tehniških znanosti, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

Področja dejavnosti: pojavi pri vrenju; varnostne analize in varnostna instrumentacija jedrskih elektrarn; učinkovita raba energije z vodenjem procesov, tehnologija vodenja procesov, vodenje pametnih omrežij.

Zaposlitev/kariera: 1969–1987, Institut »Jožef Stefan« (Odsek za reaktorsko tehniko, Odsek za sisteme  in vodenje), raziskovalec in 1976–1986 pomočnik vodje odseka; 1973–1974 Centre d’Etudes Nucleaires de Grenoble, raziskovalec; 1987–2004, direktor in glavni direktor INEA, d. o. o.; 2004–2008 svetovalec glavnega direktorja INEA, d. o. o.; 2008–, direktor razvoja INEA, d. o. o.; 1998–, član Programskega sveta Tehnološkega parka Ljubljana; 2003–, vodja Tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov; 2004–, predsednik UO Združenja za inženiring pri GZS;  2008–, član UO GZS; 2008– član Strateškega sveta za tehnološko politiko pri GZS; 2008–, član razvojne skupine za Energetiko in trajnostne vire energije Sveta Vlade Republike Slovenije za konkurenčnost; 2008–, predsednik Sveta Razvojnega centra za vodikove tehnologije; 2009–, predsednik Sveta Centra odličnosti Nizkoogljične tehnologije (CO NOT); 2010–, član Programskega sveta Akademije za internacionalizacijo pri GZS

Nagrade in priznanja: 1981, nagrada Borisa Kidriča za tehnično inovacijo; 1983, nagrada sklada Borisa Kidriča za tehnično inovacijo; 1997, priznanje Instituta »Jožef Stefan«

DRAGO MATKO

Osebni podatki: rojen leta 1947, Trbovlje
Izobrazba: 1971, univerzitetni diplomirani inženir; 1973, magister; 1977, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1980–1982, 1984, 1985 in 1986 (skupaj 30 mesecev), podoktorsko izpopolnjevanje na Institutu za regulacijsko tehniko v Darmstadtu, Nemčija Področja dejavnosti: avtomatika

Zaposlitev/kariera: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL): 1971–1973, mladi raziskovalec; 1973–1977 asistent; 1977–1982, docent; 1982–1988, izredni profesor; 1988–, redni profesor; 1991–1993, prodekan za pedagoško delo; 1996–2004, predstojnik Katedre za avtomatiko; pobudnik in ustanovni član Društva avtomatikov Slovenije; 1992–1996, predsednik Društva avtomatikov Slovenije; 1995–1996 (9 mesecev) in 2003–2004 (6 mesecev), gostujoči raziskovalec na Inštitutu za vesoljske in astronavtične znanosti, Tokio, Japonska; 1996–, gostujoči profesor na univerzah v Gelsesnkirchnu, Nemčija; Bahii Blanci, Argentina; Tuzli, BIH

Nagrade in priznanja: 1972, Prešernova nagrada za študente; 1973, nagrada Vratislava Bedjaniča; 1989, nagrada Ministrstva za znanost in tehnologijo; 2000, Vidmarjeva nagrada FE UL za pedagoško delo; 2003, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke

Objave in drugo: bibliografija Cobiss: 479  zapisov, od tega 61 izvirnih znanstvenih člankov in  114 zapisov iz časov, ko se bibliografija še ni sistematično vodila; 2 knjigi pri založbi Prentice Hall

Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

MILAN MEDVED

Osebni podatki: rojen leta 1960, Celje

Izobrazba: 1994, doktor, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (NTF UL), Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo
Področja dejavnosti: energetika, energijski viri, preskrba z energijo, energetsko rudarstvo, proizvodnja električne energije in trgovanje z njo, ekološki in socialni vidiki rudarjenja, prestrukturiranje premogovne industrije, podzemno rudarjenje, širokočelno odkopavanje premoga, jamomerstvo, rudarske škode

Zaposlitev/kariera: 1992–1999, direktor Raziskav in razvoja v Premogovniku Velenje; 1999–2001, član poslovodnega organa v Premogovniku Velenje; 2001–2005, poslovni direktor – član poslovodstva v Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o.; 2005–2007, namestnik generalnega direktorja v Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o.; 2007–, direktor Premogovnika Velenje, d. d.; 1996–, član Slovenskega nacionalnega komiteja World Energy Council; 2003–2010, predsednik Energetske zbornice Slovenije; 2004–, član Sveta za energetiko pri SAZU; 2007–, višji predavatelj za področje geotehnologije in rudarstva na NTF UL; 2008–, član IAS; 2008–, član Strateškega sveta za energetiko Vlade RS; 2009–, docent na Fakulteti za energetiko Univerza Maribor; 2010–, predsednik NS DARS, d. d.; 2010–, član NS Cinkarne Celje, d. d.

Nagrade in priznanja: 2005, SNK WEC, nagrada za uresničevanje ciljev na znanstvenoraziskovalnem, podjetniškem in razvojnem področju

Objave in drugo: 9 znanstvenih člankov; 25 objavljenih referatov in vabljenih predavanj; 28 strokovnih poročil

Zaposlen: Premogovnik Velenje, d. d
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

DRAGAN D. MIHAILOVIĆ

Osebni podatki: rojen leta 1958, Novi Sad, Jugoslavija
Izobrazba: šolanje v Ljubljani; Washingtonu, ZDA; Birminghamu, Velika Britanija; Oxfordu, Velika Britanija; 1979, diploma, University of Oxford, Velika Britanija; 1983, doktor, University of Oxford, Velika Britanija
Področja dejavnosti: fotonika, nanotehnologija in uporaba nanomaterialov in nanosistemov, posebej anorganskih molekulskih nanožic

Zaposlitev/kariera: raziskovalni svetnik na Institutu "Jožef Stefan" (IJS), vodja Odseka za kompleksne snovi; vodja raziskovalne skupine na področju eksperimentalnih raziskav novih nanomaterialov in nanosistemov z zanimivimi kvantnimi lastnostmi; 1982, asistent za fiziko na University of Oxford, Velika Britanija; 2002–, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL) ter na smeri Nanoznanosti in nanotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; 2004–, prodekan na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; v Sloveniji je vpeljal nova področja kratkočasovne spektroskopije, eksperimentalne raziskave fulerenov in visokotemperaturnih superprevodnikov in pred kratkim nanoelektroniko.

Nagrade in priznanja: 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1989–1990, Fulbrightova štipendija; 2002, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke; 2005, vodja najboljše programske skupine v Sloveniji na področju fizike

Objave in drugo: več kot 500 del, od tega več kot 200 člankov v revijah s SCI; 2 članka v Science;  1 članek v  Nature; več kot 3300 citatov; 6 patentov, od tega 3 mednarodni

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

MARJAN PIPENBAHER

Osebni podatki: rojen leta 1957, Ljubljana

Izobrazba: 1981, diploma Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru (FG UM); 2004–2008, podiplomski doktorski študij na FG UM

Področja dejavnosti: raziskave in razvoj na področju gradbenih konstrukcij (mostov in inženirskih objektov), vodilni in odgovorni projektant najzahtevnejših premostitvenih in drugih inženirskih objektov, predavatelj na FG UM

Zaposlitev/kariera: 1981–1991, Gradis Biro za projektiranje; 1991–, direktor, vodilni in odgovorni projektant v podjetju PONTING, Inženirski biro; 2002–, tudi direktor in raziskovalec v specializiranem konzultantskem podjetju Pipenbaher Consulting Engineers; 2004–, predavatelj na FG UM; 1984–, član Društva gradbenih konstruktorjev Slovenije; 1991–, član International Association for Bridge and Structural Engineering (IABSE); 2001–, član Tehničnega odbora za premostitvene objekte na cestah; 2004–, predsednik  Združenja za beton Slovenije (ZBS); 2008–, član IAS

Nagrade in priznanja: 1989, nagrada SDGKJ (Saveza društava građevinskih konstruktora Jugoslavije); 1999, ECCS European Award for Steel Structures za most za pešce preko reke Drave na Ptuju; 2004, zlata plaketa Univerze v Mariboru za izjemne dosežke na področju projektiranja gradbenih konstrukcij in kakovostno delo na pedagoškem področju; 2006, priznanje DRC (Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki) za izredne inženirske dosežke na področju projektiranja premostitvenih objektov in velik prispevek pri razvoju slovenske cestne stroke; 2006, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za izjemne inženirske dosežke; več prvih nagrad – zmag na mednarodnih natečajih za projektne rešitve mostov in viaduktov: 1994, Koroški most v Mariboru; 1999, most preko zaliva v Boki Kotorski, Črna gora; 2000, viadukt Črni Kal; 2005, cestni most preko Drave na Ptuju

Objave in drugo: več kot 80 znanstvenih in strokovnih člankov; več kot  30 vabljenih predavanj na simpozijih, kongresih, univerzah in inštitutih doma in v tujini

Zaposlen: Ponting, Inženirski biro, d. o. o.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

TOMAŽ PISANSKI

Osebni podatki: rojen leta 1949 v Ljubljani

Izobrazba: 1981, doktor matematičnih znanosti, FNT, Univerza v Ljubljani. Izpopolnjevanje Univerza v Nancyu, Francija, eno leto; Pennsylvania State University (magisterij iz računalniških znanosti)

Področja dejavnosti: diskretna matematika, matematična kemija

Zaposlitev/kariera: Univerza v Ljubljani, delna zaposlitev: IMFM, Univerza na Primorskem. Gostovanja z rednimi predavanji (vsaj en semester): Univerza v Vidmu, Italija; Univerza v Zagrebu, Hrvaška; Univerza v Leobnu, Avstrija; California State University, ZDA; Simon Fraser University, Kanada; Auckland University, Nova Zelandija; Colgate University (Niel R. Grabois Visiting Professor), ZDA.

Nagrade in priznanja: Mednarodna matematična olimpijada srednješolcev, bronasata medalja; dvakrat Nagrada Sklada Borisa Kidriča; Fulbrightova potovalna štipendija; red za zasluge;  podpredsednik Mednarodne akademije za matematično kemijo; Fellow Inštituta za kombinatoriko in njeno uporabo (Kanada) 

Objave in drugo: 96 člankov v SCI revijah, 635 citatov, h-indeks 14

Zaposlen: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, redni profesor

MARK PLEŠKO

Osebni podatki: rojen leta 1961 v Ljubljani.

Izobrazba: Doktor fizikalnih znanosti (1987), Univerza v Ljubljani. MBA iz managementa, diplomiral z odliko (1996), IEDC, Brdo.

Področja dejavnosti: fizika osnovnih delcev, fizika pospeševalnikov, kontrolni sistemi za pospeševalnike, podjetništvo, management.

Zaposlitev/kariera: 1984-85, UL FNT-fizika, asistent za fiziko; 1985-90, UL FE, asistent za fiziko; 1989-94, Sincrotrone Trieste,                načrtovanje, izgradnja in zagon sinhrotrona, 1994-2003, IJS, odsek F2, vodja skupine za sinhrotronsko sevanje; 2003-danes, Cosylab, d.d., direktor; 2006-07, Evolve, d.o.o., glavni direktor; 2008-danes, Kyma S.r.l., Predsednik upravnega odbora; 2010-danes, Fotona d.d., predsednik nadzornega sveta; 2012-danes, Center Odličnosti COBIK, predsednik sveta zavoda.

Objave in drugo: Bibliografija obsega 200 del, od tega soavtorstvo pri 71 mednarodno objavljenih člankov iz področja fizike osnovnih delcev in fizike pospeševalnikov ter soavtorstvo pri treh mednarodno prijavljenih patentih.

Priznanja Univerzitetna Prešernova nagrada za študente (1982); nagrada evropskega fizikalnega društva (EPS) za kontrolne sisteme v eksperimentalni fiziki (2001);

Zaposlen: Cosylab, laboratorij za kontrolne sisteme, d.d.

VASILIJ PREŠEREN

Osebni podatki: rojen leta 1947, Maribor

Izobrazba: 1978, doktor znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, (FNT UL), metalurški odsek

Področja dejavnosti: opravljanje temeljnih in aplikativnih raziskav v naravoslovnih in tehniških vedah ter v ekologiji v družbah Slovenskih železarn na lokacijah Jesenice, Ravne in Štore; vodenje podjetja; strategija razvoja skupine in posameznih družb v skupini

Zaposlitev/kariera: 1971–1991, znanstveno delo na področju metalurgije, nato namestnik glavnega direktorja na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije (IMT); 1991–1998, član uprave Slovenskih železarn, d. d. (SŽ, danes SIJ – Slovenska industrija jekla, d. d.); 1998–2007, glavni direktor podjetja ACRONI, d. o. o., Jesenice; 2007–, izvršni direktor za strategijo, raziskave in razvoj ter investicije v Holdingu SIJ – Slovenska industrija jekla, d. d.; aktivni član v EU Interest Group: ESTEP – European Steel Technology Platform; EU Interest Group: SAG – Steel Advisory Group; ISSF – International Stainless Steel Forum – Marketing Committee; Economic and Statistic Committee; 1992–, izredni profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (NTF UL), Oddelek za materiale in metalurgijo

Nagrade in priznanja: 2007, nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke; nagrada Borisa Kidriča za raziskovalno-razvojne dosežke; plaketa Občine Jesenice; Pantzevo priznanje za življenjsko delo na področju metalurgije

Objave in drugo: več kot 30 znanstvenih člankov, objavljenih v domačih in mednarodnih publikacijah; več kot 60 predstavitev na različnih metalurških in drugih konferencah po vsem svetu

Zaposlen: SIJ – Slovenska industrija jekla, d. d.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

DUŠAN REPOVŠ

Osebni podatki: rojen leta 1954, Ljubljana

Izobrazba: 1983, doktor znanosti, Florida State University, Tallahassee, Florida, ZDA

Področja dejavnosti: splošna, algebrska, geometrijska in diferencialna topologija, predvsem topologija 3-dimenzionalnih in 4-dimenzionalnih mnogoterosti, uporaba topologije

Zaposlitev/kariera: 1983-1987, docent na Univerzi v Ljubljani (UL); 1988-1992, izredni profesor na UL; 1993–, redni profesor za topologijo in geometrijo na UL; 1983–, vodja skupine za topologijo in geometrijo na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM); 1986, gostujoči profesor na University of Texas, ZDA; 1990–, predstojnik katedre za geometrijo in topologijo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF UL)

Nagrade in priznanja: 1978, Fulbrightova štipendija; 1995, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 1997, nagrada Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo (sedaj Zoisova nagrada); 1998–, član New York Academy of Sciences; 2004–, član European Academy of Sciences; 2006, vodja najboljše programske skupine v Sloveniji po izboru Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS; 2009, medalja Bogolyubova Nacionalne akademije znanosti Ukrajine za vrhunske rezultate v matematični znanosti

Objave in drugo: 1 znanstvena monografija (Kluwer); 243 znanstvenoraziskovalnih člankov; 90 vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah in kongresih; 412 vabljenih predavanj na tujih univerzah in inštitutih; član uredniškega odbora revije Mediterranean Journal of Mathematics  (Birkhäuser)

Zaposlen: Fakulteta za matematiko in fiziko ter Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

STANISLAV ROŽMAN

Osebni podatki: rojen leta 1948,  Brežice

Izobrazba: 1972, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)

Področja dejavnosti: razvoj in avtomatizacija hidroelektrarn; elektro-energetika; jedrska energetika v Sloveniji in v svetu: obratovanje in sistemi, jedrska varnost, inženiring, projektne spremembe, varnostna kultura, obratovalne izkušnje

Zaposlitev/kariera: 1972–1975, ISKRA – Zavod za avtomatizacijo; 1975–1982, vodja izmene v Nuklearni elektrarni Krško (NEK); 1982–1988, vodja proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško; 1988–2003, glavni direktor Nuklearne elektrarne Krško,  d. o. o.; 2003–, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, d. o. o.; 1989–2002, član sveta guvernerjev WANO regionalnega centra v Atlanti, ZDA; 1997–, član glavnega sveta guvernerjev WANO-združenja; 2002–, član sveta guvernerjev WANO regionalnega centra v Parizu, Francija; 2005–, predsednik sveta guvernerjev WANO regionalnega centra v Parizu, Francija; ekspert v mednarodnih misijah (IAEA, WANO) za presojo varnosti obratovanja jedrskih elektrarn v Braziliji, Franciji, Finski, Rusiji

Nagrade in priznanja: 1974, nagrada Sklada Borisa Kidriča za razvojno delo; 2002, veliki znak občine Krško kot posebno družbeno priznanje; 2006, plaketa Milana Vidmarja za dosežke v elektrogospodarstvu

Objave in drugo: predavatelj na domačih in mednarodnih strokovnih tečajih: 1988, IAEA-seminar na Kitajskem – Obratovalni standardi jedrskih elektrarn; usposabljanje operaterjev NEK doma in v ZDA; 1995–1999, član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije; 1995–1999, predsednik upravnega odbora Gospodarske zbornice Posavje; 1997–, član upravnega odbora Agencije za radioaktivne odpadke

Zaposlen: Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o.

TOMAŽ SAVŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1964, Novo mesto

Izobrazba: 1989, univ. dipl. inž. elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1992, magisterij FE UL; 1998, doktorat znanosti FE UL; 2006, izpopolnjevanje na Naval Postgraduate School, Monterey, California.

Področja dejavnosti: računalniška obdelava signalov, teorija mehkih (fuzzy) množic, računalniški sistemi za podporo odločanju, simulacijski sistemi bojevanja, operacijske raziskave, strateško upravljanje virov, vodenje razvojno raziskovalnih projektov v avtomobilski industriji.

Zaposlitev / kariera: 1989, Iskra Avtomatika, Energetska elektronika Novo mesto, razvijalec / mladi raziskovalec; 1990-1992, FE UL, mladi raziskovalec iz gospodarstva; 1992-2006, Ministrstvo za obrambo, predavatelj na področju računalništva in informatike, vodja centra za operacijske raziskave, simulacije in analize, direktor sektorja za obrambno planiranje, vodja ciljnega raziskovalnega programa MIR in tehnološkega programa MIR; 2006-, TPV d.d., direktor upravljanja virov, pomočnik predsednika uprave; 2010-, predsednik interesnega združenja Razvojna iniciativa Slovenije; 2008-2010, član strokovnega sveta agencije TIA; 2008-, član Regionalnega razvojnega sveta Jugovzhodne Slovenije; 2007-, član strokovnega sveta Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, 2010-, član senata Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto, 2012-, član upravnega odbora agencije ARRS.

Nagrade in priznanja: 1990, Prešernova nagrada, FE UL; 1998, Srebrna plaketa Centra vojaških šol, Ministrstvo za obrambo; 2000, Srebrna medalja Slovenske vojske; 2000, Certifiacate of Appreciation, Northrup Grumman, ZDA; 2006, NATO Research and Technology Organisation (RTO) - za prispevek pri raziskavah in tehnološkem razvoju v zvezi NATO.

Objave in drugo: 3 izvirni znanstveni članki, 2 strokovni monografiji, 12 strokovnih člankov, preko 60 objavljenih predavanj na konferencah, 8 projektov za industrijo.

Zaposlen: TPV d.d., Novo mesto

KONRAD STEBLOVNIK

Osebni podatki: rojen leta 1951, Celje
Izobrazba: 2007, doktor, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM), Inštitut za računalništvo
Področja dejavnosti: industrijska elektronika, vgrajeni sistemi, računalništvo in mikroračunalništvo

Zaposlitev/kariera: 1975-1981, razvojni inženir, TV in računalniška periferna oprema v Gorenju, Velenje; 1981-1985, vodja razvoja, mikroračunalniški sistemi v  Gorenju, Velenje; 1985–1989, vodja razvoja, računalniška periferna oprema, v Iskri Delta, Ljubljana; 1989–1993, projektni vodja, digitalna TV v Gorenju, Velenje; 1993–2000, vodja razvoja, barvni TV v Elektroniki, Velenje; 2000–, vodja razvoja, elektronika za belo tehniko in inteligentni dom, v družbi Gorenje, d. d., Velenje

Nagrade in priznanja: 2 nagradi Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 2003, inovator Gorenja

Objave in drugo: 8 znanstvenih in strokovnih člankov; 10 konferenčnih prispevkov; 7 znanstvenih poročil; 2 patenta

Zaposlen: Gorenje, d. d, Velenje
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

LEOPOLD ŠKERGET

 

Osebni podatki: rojen leta 1951, Maribor
Izobrazba: 1975, univerzitetni diplomirani inženir strojništva;1981, magister, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1984, doktor tehniških znanosti s področja strojništva, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru (FS UM)
Področja dejavnosti: procesno strojništvo, transportni pojavi, dinamika tekočin, računalniška dinamika tekočin

Zaposlitev/kariera: 1975–1982, raziskovalni asistent na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1975–, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru; 1986–1989, Alexander von Humboldtova štipendija na Univerzi Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 1998–2002, znanstveni svetnik na Turboinštitutu; 1993–1994, prodekan za raziskovalno dejavnost Tehniške fakultete; 1995–, predstojnik Katedre in Inštituta za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo na FS UM; 1998–2006 prodekan za raziskovalno dejavnost na FS UM; nacionalni koordinator za področje mehanike; nacionalni koordinator za področje procesnega inženirstva; vodja raziskovalnega programa Energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo; 2004–2008, glavni urednik revije International Journal of Dynamics of Fluids, Research India Publications; 2009, urednik revije Engineering Analysis with Boundary Elements

Nagrade in priznanja: 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju razvoja metode robnih elementov za probleme prenosa toplote in gibalne količine v tekočinah; 2001, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju procesnega in okoljskega inženirstva; 2004, zlata plaketa Univerze v Mariboru; 2008, The Eminent Scientist Medal of Wessex Institute

Objave in drugo: 113 znanstvenih člankov; 222 objavljenih predavanj na konferencah; 9 poglavij v znanstvenih monografijah; 16 vabljenih predavanj; 60 raziskovalnih poročil; 9 poročil in ekspertiz za industrijo

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

ADOLF ŠOSTAR

Osebni podatki: rojen leta 1934, Ljubljana
Izobrazba: 1975, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); Inštitut za proizvodno tehnologijo Tehniške univerze v Gradcu (TU Graz); podoktorsko izobraževanje (Carl Zeiss) Področja dejavnosti: proizvodne tehnologije, tehnološke meritve, upravljanje kakovosti

Zaposlitev/kariera: 1956–1957, Götaverken, Göteborg, Švedska; 1959–1965, vodja eksperimentalnega oddelka orodne centrale v Tovarni avtomobilov Maribor; 1965–1966, predstojnik delavnic STŠ; 1968–1970, predstojnik dopolnilne dejavnosti Visoke tehniške šole (VTŠ); 1963–2001, vodja laboratorija za tehnološke meritve; 1975–1979, predstojnik oddelka za strojništvo VTŠ; 1981–, redni profesor za strojništvo in tehnološke meritve; 1979–1983, dekan VTŠ; 1984–1985; prorektor Univerze v Mariboru (UM); 1984–1995, znanstveno-strokovni sodelavec podjetja KOMEG – Zeiss; 1991–2001, predstojnik Inštituta za proizvodno strojništvo; 1992–1996, gostujoči profesor na TU Graz – IFT, Avstrija; 1995–2001, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru (FS UM);  2002–, predstojnik Inštituta za prenos znanja in tehnologij CIMRŠ UM

Nagrade in priznanja: zlati znak Univerze v Mariboru; državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem; nagrade ZIT – SFRJ; Carl Zeissovo priznanje za dosežke na področju KMT       

Objave in drugo: 12 znanstvenih člankov; 8 vabljenih predavanj; 62 objavljenih predavanj na konferencah; 103 raziskovalna poročila; mentor 7 doktorandom na UM; komentor 4 doktorandom na TU Graz; mentor 8 magistrandom

Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Univerze v Mariboru
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

ROK URŠIČ

Osebni podatki: rojen leta 1963, Postojna

Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani

Področja dejavnosti: združuje enkratno kombinacijo znanj, veščin in izkušenj s področja visokih tehnologij, inovativnega menedžmenta, graditve vrhunskih razvojnih skupin ter ustanavljanja in rasti podjetij svetovnega razreda

Zaposlitev/kariera: 1990–1993, vodja projektov v Sincrotrone Trieste (ELETTRA), Italija; 1993–1997, vodja skupine za razvoj na Thomas Jefferson National Accelerator Facility (Jefferson Lab), Newport News, Virginia, ZDA; 1997–1999, svetovalec vodje projekta Swiss Light Source (SLS) na Paul Scherrer Institute, Villigen, Švica; 2000–2001, direktor, pobudnik ustanovitve Primorskega tehnološkega parka, Nova Gorica; 1998–, ustanovitelj, glavni izvršni direktor in predsednik upravnega odbora Instrumentation Technologies, Solkan; 2009–, član Gospodarskega strateškega sveta; 2009–, predsednik sveta zavoda COBIK Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo; 2010–, član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije; 2010–, član Sveta Ekonomske fakultete; 2010–, član IAS

Nagrade in priznanja: 2003, podjetnik leta; 2007, srebrna gazela; 2008, zlata gazela; 2009, nagrada GZS za posebne dosežke; 2009, Puhovo priznanje

Zaposlen: Instrumentation Technologies, d. d.

 

BORIS VEDLIN

Osebni podatki: rojen leta 1950, Ljubljana

Izobrazba: 1976, magister znanosti, Imperial College, University of London

Področja dejavnosti: fotonika, laserska tehnika, medicinski laserski sistemi, trajnostni razvoj družbe

Zaposlitev/kariera: 1975–1996, Iskra Elektrooptika (kasneje Fotona), Ljubljana; 1996–, Optotek, Ljubljana; 2005, ustanovni član ETP Photonics21, Bruselj; 2005–, član odbora deležnikov ETP Photonics21, Bruselj; 2006–, predsednik TP Fotonika21, Ljubljana; 2010–, član IAS, Ljubljana

Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1986, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume

Objave in drugo: 2 znanstvena članka; 12 strokovnih člankov; 10 objavljenih predavanj na konferencah; 5 vabljenih predavanj; 25 RR-projektov za industrijo; 10 patentov

Zaposlen: Optotek, d. o. o.

PETER VENTURINI

Osebni podatki: rojen leta 1966, Ljubljana

Izobrazba: 1996, doktor kemijskih znanosti, fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani; 2000, MBA (Master of Business Administration), University of Kansas, ZDA

Področja dejavnosti: funkcionalni premazi, uporaba nanomaterialov, nadzorovano sproščanje zdravilnih učinkovin

Zaposlitev/kariera: 1991 – 1996, asistent podiplomec, Inštitut Jožef Štefan: 1992 – 1993 raziskovalec, Institute for Polymers and Organic Solids, University of California Santa Barbara (ZDA): 1996 – 1999, Vodja projekta, Lek d.d.: 1999 – 2008, Direktor, Kemijski Inštitut Ljubljana: 2008 -, Pomočnik predsednika Uprave za raziskave in razvoj, Helios Domžale d.d.: docent za področje tehnične kemije, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (član Upravnega odbora 2004-2005, predsednik Upravnega odbora 2009-2012): Ustanova Hiša eksperimentov (predsednik Upravnega odbora 2002-12012): Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje kemijske industrije (predsednik Sekcije za zaposlovanje in kadre od 2009): Evropska Znanstvena Fundacija, Standing Committee for Physical and Engineering Sciences (član 2003-2008, član ožje delovne skupine 2005-2008)
Nagrade in priznanja - Krkina nagrada (1990),  Študentska Prešernova nagrada FKKT (1990),   Zlato priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Območna enota Ljubljana (2005), Lekov inovator 2005, Priznanje Ustanove Slovenske znanstvene fundacije za leto 2007, Zlato priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica osrednjeslovenske regije (2012), Srebrno priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije (2012)
Objave in drugo: 25 znanstvenih člankov, h-indeks = 11, 3 patenti, mentor 3 doktorandom (1 delovni) in 2 magistrandoma (1 delovni) Zaposlen: Helios Domžale, d.d.

JURE ZUPAN

Osebni podatki: rojen leta 1943, Ljubljana
Izobrazba: 1972, doktor, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (oddelek za fiziko) Univerze v Ljubljani; 1975, znanstveno izpopolnjevanje na ETH v Zürichu, Švica; 1978, znanstveno izpopolnjevanje na NIH/EPA Bethesda, Maryland, ZDA.

Področja dejavnosti: kemometrija, statistika, nevronske mreže, povezava med strukturami spojin in njihovimi lastnostmi, grupiranje velikega števila kompleksnih podatkov, jezikoslovni problemi (pregibnost slovenskih besed, pomenske mreže), raziskave konteksta besedil.

Zaposlitev/kariera: 1963–1973, asistent na Odseku za keramiko na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1967–1973, Kemijski inštitut, Ljubljana (KI); 1974–2005 in 2008–, vodja Laboratorija za kemometrijo na KI; 1996–2005, znanstveni svetnik na KI; 1990–1993 in 1998–2000, član Sveta za znanost in tehnologijo (SZT); 1998–, tajnik Častnega razsodišča na znanstvenoraziskovalnem področju; 1998–2000, predsednik Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta (NZRS); 2001–2003, podpredsednik NZRS; 2004–2007, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS; 1982, gostujoči profesor na Arizona State University, Tempe, ZDA; 1988–, redni profesor na FKKT UL; 1988, gostujoči profesor na FABI, Vrije Universiteit Brussels, Belgija; 1990–1992, gostujoči profesor (3 mesece letno) na Technische Universität München, Nemčija; 1995, gostujoči profesor na University Rovira i Virgili, Tarragona, Španija, član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg).

Nagrade in priznanja: 1979, nagrada Sklada Borisa Kidriča skupaj s sodelavci Matejem Penco, Markažem Razingerjem in Bojanom Barličem; 1991, Kidričeva nagrada

Objave in drugo: več kot 180 člankov v domačih in tujih znanstvenih revijah in časopisih; avtor 5 znanstvenih monografij; urednik 2 znanstvenih monografij; urednik in sourednik 2 zbornikov s konferenc; knjiga Nevronske mreže za kemike, ki jo je napisal s prof. Gasteigerjem, je bila prevedena v japonščino (1994) in kitajščino (2000); citiran v bibliografskih bazah z več kot 2 000 SCI-citati; organizator in član programskih odborov precejšnjega števila konferenc; član uredniških odborov 5 revij; 1992–, član uredniškega odbora ACS Book Series on Computers in Chemistry; 2009, monografija Kemometrija in obdelava eksperimentalnih podatkov (v slovenščini).

Zaposlen: Kemijski inštitut, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

DANIJEL ZUPANČIČ

Osebni podatki: rojen 1954 Muljava

                              Izobrazba:. 1977- Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Univerze v
Ljubljani; 2006- magisterij Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Univerze v Ljubljani.

Področja dejavnosti: vodenje projektov, razvoj in prenos tehnologij, razvoj poslovnih modelov, trajnostni razvoj in zaščita intelektualne lastnine

Zaposlitev/kariera: 1977–1981, Železniško gospodarstvo LJ, Centralne delavnice, pripravnik, referent za vlečna vozila; 1981–1982, predavatelj v Srednji šoli – usmerjeno izobraževanje v Ivančni Gorici; 1982–1993, Livar, Ivančna Gorica, tehnolog, vodja vzdrževanja, vodja energetike, vodja investicij, tehnični direktor; 1993–, zaposlen v Trimo, d. d., kot tehnični direktor, odgovoren za razvoj in prenos tehnologij, vodenje proizvodenj doma in v tujini (hčerinska proizvodna podjetja), za proces vodenja projektov doma in v tujini, pooblaščenec vodstva za okolje in varnost pri delu po ISO, skrbnik zaščite intelektualne lastnine, raziskovalec

Vodil je več projektov razvoja novih visoko avtomatiziranih tehnologij s področja novih izdelkov energetsko učinkovitega in požarno varnega ovoja zgradb, uvedbo robotizacije v segment montaže na gradbiščih in razvoja robotizirane tehnologije za proizvodnjo visoko kvalitetnih izdelkov fasad Qbiss. Bil je vodja projekta prenosa tehnologij za proizvodnjo ognjevarnih panelov in postavitev tovarn v Ruski federaciji in Srbiji ter vodja projekta prenosa tehnologije modularnih bivalnih  enot v Združenih Arabskih Emiratih. Aktiven pri razvoju poslovnih modelov optimizacije proizvodnje, poslovne odličnosti po modelu EFQM in zagotavljanju okolju prijaznih in varnih delovnih pogojev. Pomembno vlogo igra pri prenosu sodobnih organizacijskih in poslovnih modelov v različna kulturna okolja ter trajnostnega razvoja izdelkov in tehnologij. Prav tako pomembno prispeva  k poslovnem modelu, ki je zaveza širši družbeno odgovornosti  in je v imenu Trimo prevzel nagrado Horus  za naj družbeno odgovorno podjetje v Sloveniji v letu 2009.

Sodelovanje v strokovnih institucijah: 1998-2001 predsednik skupščine nacionalne organizacije za jeklene konstrukcije OJK, 2002-2007- podpredsednik Slovenske inženirske zveze, član IZS, član društva vzdrževalcev, zunanji sodelavec VSSŠ NM in EPF Maribor, 1998- član delovne skupine ECCS TWG 7.9, 2003- 2007 – član Upravnega odbora Panama International (združenje evropskih proizvajalcev izolacijskih materialov in lahkih konstrukcij), 2007- predsednik združenja Balkan Panel Association, izredni član Inženirske Akademije Slovenije od leta 2010.

Objave in drugo:  6 patentov, od katerih so 3 mednarodni in so podeljeni v 10 državah sveta. Sodeloval je na veliko mednarodnih konferencah tako doma kot v tujini. Na mednarodnih konferencah je tudi predaval oz objavil nekaj člankov v zbornikih teh konferenc.

Zaposlen: Trimo d.d. Trebnje